Bliža se … december
Zaključujem pisanje magistrske naloge. Kakršnakoli že je, moja je. Pisala sem jo med kratkimi
dojenčkovimi spanci, nepredvidljivimi in sladkimi, ko bi najraje tudi sama zadremala ob zibki. Pa
potem med malčkovimi spanci, že malo bolj stabilnimi, a ko je vse kričalo po pospravljanju in čiščenju
… Jaz sem pa razmišljala o odnosu med igralcem in gledalcem in prišla do zaključka, da gledalca nujno
potrebujem. Gledališče ni samo v glavi in ni samo med igralci. Vse se zgodi pred publiko, s publiko,
zanjo.
***
Želim si iskati lepoto in jo deliti s publiko. Ker če jo samo najdem in je ne delim, manjka tisti zlati
odtenek. Ni katarze.
***
Naše družinsko podjetje pa pridno obratuje. Še vedno imata Regec in Kvakec vsako nedeljo nov
zaplet (nič novega, tudi doma), samo da ga s pomočjo otrok vedno tudi rešita in na koncu zaplešeta
do zvezd … Vabljeni, da si pogledate njune prigode v Zumma Kids, vsako nedeljo ob 11h!
***
Vanja je imel rojstni dan in praznovali smo s tradicionalnim ruskim šašlikom, čebulo, bikovimi jajci in
čas se je ob ognju ustavil in zaželela sem mu, da bi se mu uresničile vse sanje, za katere si prizadeva.
Ostale pa ne. Ampak pogosto je ravno obratno.
***
Vanja še naprej vsak četrtek ob 16.30 vodi skupino za najstnike – igralski treningi! Vaje za glas,
improvizacija, igra, sproščanje. Dobite se na Levstikovem trgu v centru Ljubljane, saj veste.
***
Kostumi za dedka Mraza in Snežno vilo bodo vsak hip tu. Prihajajo iz daljne Sibirije. Veselim se, da
bova otrokom pričarala pravljico kar v domači hiši. Kakšna luknja se bo še našla, pokličite naju!
***
Na televiziji pa v naši Panorami še naprej raziskujemo zgodbe, ki bi zanimale Slovence. Eden mojih
najljubših prispevkov v tem mesecu govori o samozaposlenih v kulturi. Borci so, strastno živijo:
https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174911069?s=tv
***
In prav res, že diha z mrzlo sapo december. Včasih si predstavljam, da zlagam vsa ta leta kot kocke v
lične kupčke in tako zelo bi rada imela vse pospravljeno in pravilno zloženo … življenje pa mi sili iz
okvirjev, spremembe se ne zgodijo s 1. januarjem, ampak tako počez, malo tu, malo tam, malo ves
čas. V bistvu nikoli. Ampak zdaj bom zaprla oči pred vso to modrostjo in verjela skupaj z otroci – da
bo dedek Mraz prinesel čarovnijo in da bo skupaj s starim letom odnesel vse, kar se je izživelo in
mora odleteti. Kot odleti duša v hram sanj, da jo potem zjutraj dobim svežo nazaj in jo vdihnem med
prsi in si spet upam živeti.